Terapija z nitroglicerinskimi obliži (GTN) pri trdovratnih vnetjih tetiv
Uvod: Izziv zdravljenja tendinopatij
Tendinopatije ali bolezni tetiv so eden najpogostejših vzrokov za obisk fizioterapevta in prizadenejo skoraj 30 % pacientov z mišično-skeletnimi težavami. V javnosti so ta stanja poznana kot »vnetja tetiv« (npr. teniški komolec, vnetje Ahilove tetive, sindrom bolečine v velikem trohantru), čeprav gre pogosto za kompleksnejše degenerativne procese, ki so posledica neuspešnega celjenja.
Standardno zdravljenje, ki vključuje prilagoditev aktivnosti, terapevtske vaje in podporne terapije (udarni valovi, laser), je pogosto uspešno, a ne vedno. Za nezanemarljiv delež pacientov, ki se ne odzivajo na klasične protokole, so bile do sedaj na voljo predvsem invazivne metode, kot so kortikosteroidne injekcije, ki pa prinašajo tveganje za neželene učinke.
Za te trdovratne primere se v zadnjem času kot obetavna dodatna terapija uveljavlja uporaba gliceril trinitrata (GTN) v obliki topičnih obližev, ki jih sicer poznamo iz kardiologije. Prve raziskave na tem področju so se začele že leta 1996 (Berrazueta et al.), danes pa naraščajoče število študij potrjuje njihovo učinkovitost pri kroničnih tendinopatijah.
Mehanizem delovanja: vloga dušikovega oksida
Delovanje GTN temelji na sproščanju dušikovega oksida (NO) v tkivo. Dušikov oksid je ključna signalna molekula, ki v telesu sodeluje pri številnih procesih celjenja. Študije so pokazale, da je njegova koncentracija v poškodovanih in kronično vnetih tetivah zmanjšana.
Čeprav natančen mehanizem pri zdravljenju tetiv še ni povsem pojasnjen, prevladuje hipoteza, da NO spodbuja celjenje preko več poti:
- pospešuje sintezo kolagena, ki je ključni gradnik tetiv,
- izboljša lokalno prekrvavitev tkiva,
- pozitivno vpliva na imunski odziv in procese obnove.
Terapija z GTN tako cilja na biološki mehanizem, ki ga s klasičnimi terapijami doslej nismo neposredno naslavljali.
Učinkovitost in stranski učinki
Kljub obetavnim rezultatom je pomembno poznati obe plati terapije.
Učinkovitost: Sistematični pregledi literature (npr. Challoumas et al., 2019) kažejo, da je terapija z GTN učinkovitejša od placeba pri zdravljenju kroničnih tendinopatij, kot so:
- Ahilova tendinopatija,
- patelarna tendinopatija (skakalno koleno),
- tendinopatije tetiv rotatorne manšete (bolečina v rami),
- lateralni epikondilitis (teniški komolec),
- medialni epikondilitis (golferski komolec).
Stranski učinki in varnost: Terapija z GTN ni brez tveganj. Najpogostejša stranska učinka sta glavobol in vrtoglavica, ki sta posledica širjenja krvnih žil. Zaradi sistemskega vpliva na srčno-žilni sistem se terapija odsvetuje osebam s tovrstnimi težavami. Kljub temu strokovna literatura obravnavo ob pravilni indikaciji in nadzoru ocenjuje kot varno in učinkovito (Murrell G., 2007).
Protokol uporabe v fizioterapiji
Pomembno je poudariti, da GTN obliži niso samostojna terapija, temveč dodatek h klasičnemu, aktivnemu rehabilitacijskemu protokolu. Ta vključuje:
- Program terapevtskih vaj: Individualno prilagojen program progresivnega obremenjevanja prizadete tetive, ki traja od 4 do 12 tednov. To ostaja temelj zdravljenja.
- Dodatne modalitete: Uporaba terapij, kot so udarni valovi (ESWT), Tecar terapija ali visokoenergijski laser.
- Poskusna uporaba GTN: Obliž se aplicira na kožo v bližini prizadete tetive. Če v poskusnem obdobju (npr. en teden) ne pride do zaznavnega izboljšanja, se z uporabo preneha, da se pacienta po nepotrebnem ne izpostavlja stranskim učinkom. V primeru dobrega odziva in sprejemljivih stranskih učinkov se lahko uporaba podaljša, običajno do največ 30 dni.
Zaključek: Pomožna terapija, ne čudežno zdravilo
Terapija z nitroglicerinskimi obliži (GTN) predstavlja obetaven in varen dodatek pri zdravljenju trdovratnih tendinopatij, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje. Čeprav se v tujini že uveljavlja, je v Sloveniji njena uporaba v fizioterapiji še redka.
Ključno je zavedanje, da GTN ni čudežno zdravilo, temveč podporna metoda, ki deluje na specifičen mehanizem celjenja. Temelj vsake uspešne rehabilitacije tendinopatije ostaja individualno prilagojen program progresivnega obremenjevanja z vajami.
