Krioterapija, uporaba ledu v terapevtske namene, velja za eno izmed najbolj prepoznavnih, preprostih in dolgoletnih metod v športni medicini. Dolga desetletja je bila nepogrešljiv del obravnave akutnih poškodb. Protokoli, kot so ICE, RICE in kasneje POLICE, so hlajenje umeščali med temeljne korake pri obravnavi mehko-tkivnih poškodb, saj naj bi ublažilo bolečino, zmanjšalo oteklino in omejilo obseg poškodbe.

Toda v zadnjih letih se je začela kazati drugačna slika. Čedalje več je mnenj in priporočil, ki izpodbijajo dolgoletno zaupanje v krioterapijo. V ospredje prihajajo razprave o tem, ali hlajenje tkiva morda celo škoduje procesu celjenja. Smernice, kot je PEACE & LOVE, jo denimo v celoti opuščajo.

Vprašanje se zato ponuja samo: smo priča resničnemu preobratu v razumevanju fiziologije celjenja – ali le še enemu od trendov, ki se je prijel zaradi zvenečega slogana in družbenih omrežij?

Od preproste prakse ohlajanja tkiva do kompleksnih debat

Na prvi pogled se krioterapija zdi banalno enostavna – ledena obloga, nekaj minut hlajenja, manj bolečine. Prav zato je nenavadno, da tudi v letu 2025 še vedno nimamo enotnega, znanstveno podprtega konsenza o njenih resničnih učinkih.

Zdravljenje z ledom je v klinični praksi priljubljeno, ker je:

• enostavno (ni potrebne posebne opreme),
• dostopno (led ima skoraj vsak doma),
• stroškovno učinkovito (skoraj brezplačno),
• in, kar je ključno, relativno varno.

Hkrati pa je prav ta preprostost postala predmet burnih debat. Kritiki opozarjajo, da hlajenje znižuje metabolno aktivnost tkiva, zmanjšuje perfuzijo in s tem zavira regeneracijo. Argumentirajo, da z ledenimi obkladki morda celo “blokiramo” naravni vnetni odziv, ki je ključen za učinkovito celjenje.

To je sprožilo pravo anti-krio propagando, ki je v zadnjih letih našla številne privržence – med raziskovalci, terapevti in še posebej med mlajšimi kolegi, ki se učijo predvsem prek družbenih omrežij.

Anti-krio propaganda: argumenti in pasti

Zagovorniki opuščanja krioterapije pogosto navajajo, da je ta metoda neoptimalna ali celo škodljiva. Njihova osrednja trditev je, da hlajenje zavira vnetni proces, upočasnjuje fagocitozo in odstranjevanje celičnih ostankov, kar dolgoročno vodi v slabšo regeneracijo.

Toda ob natančnejšem branju literature hitro opazimo nekaj ključnega: večina teh argumentov temelji na omejenem številu raziskav, pogosto eksperimentalnih, z majhnimi vzorci ali izvedenih na živalih.

Tukaj pridemo do pojma cherrypicking 🍒 – selektivnega izbiranja dokazov, ki potrjujejo vnaprej postavljeno hipotezo. Kritiki krioterapije tako pogosto citirajo zgolj peščico študij, ki potrjujejo njihove trditve, medtem ko ignorirajo množico raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke. Rezultat je popačena slika in vtis, da je zadeva enostavna: krioterapija = slabo.

V resnici pa slika ni tako črno-bela. Številne študije in bogate klinične izkušnje kažejo, da ima krioterapija, če je pravilno uporabljena in kombinirana z drugimi metodami (kompresija, elevacija, gibanje), pomembne prednosti. Ne gre torej za vprašanje “ali da ali ne”, temveč “kdaj, kako in pri kom”.

PEACE & LOVE – smernice ali modni trend?

Največ prahu je dvignil članek Dubois & Esculier (2019), objavljen v British Journal of Sports Medicine, kjer avtorja predstavljata nove smernice pod akronimom PEACE & LOVE. Na prvi pogled gre za simpatičen, skoraj hippiejevski koncept, ki obeta svežino v klinični praksi.

Toda ob natančnejši analizi se pokažejo pomanjkljivosti. Ključni del priporočil – opuščanje krioterapije – temelji na vsega dveh referencah. Ena izmed njih pa sploh ni klinična študija na ljudeh, temveč eksperiment na miših.

Kljub temu je članek postal pravi “viralni hit”. Mnogo terapevtov ga je nekritično sprejelo kot novo dogmo, socialna omrežja pa so poskrbela za množično širjenje slogana PEACE & LOVE. Kritični glasovi, ki opozarjajo na metodološke vrzeli in skromno podporno literaturo, so hitro potisnjeni ob stran.

Dodaten pomislek sproža dejstvo, da sta avtorja članka lastnika zasebne klinike in organizatorja izobraževanj. Težko je spregledati možnost, da nova priporočila ne gradijo le strokovnega prestiža, temveč tudi komercialne priložnosti.

Kje je resnica?

Kot pri večini terapevtskih metod se resnica skriva v odtenkih sive, ne v črno-belih skrajnostih. Dejstvo je, da krioterapija:

• ni čudežno zdravilo, ki bi samo od sebe pospešilo celjenje,
• ni pa tudi škodljiva, če jo uporabljamo premišljeno, v pravem trenutku in kot dopolnilo drugim ukrepom.

Številni dokazi kažejo, da hlajenje zmanjša bolečino, omogoči zgodnejšo mobilizacijo in lažje izvajanje vaj v začetnih fazah rehabilitacije. Prav ta indirektni učinek – da pacient hitreje vstopi v aktivno rehabilitacijo – je pogosto klinično najpomembnejši.

Osebni pogled – zakaj se debate veselimo

Kot fizioterapevt, ki skoraj desetletje dela s športniki in rekreativci, lahko rečem, da me razprava o krioterapiji še vedno navdušuje. Včasih se pošalim, da je to ena redkih debat, ki nikoli ne zamrzne – vedno znova se vname in ponudi novo priložnost za razmišljanje.

Da, res je, anti-krio propaganda zna biti naporna, ker je pogosto selektivna in pavšalna. A po drugi strani nas sili, da nadgradimo svoje razumevanje (pato)fizioloških procesov, se poglobimo v literaturo in preizprašamo svoje klinične navade.

To je za stroko dragoceno. Mlajšim kolegom zato vedno svetujem: ne verjemite ne meni, ne guruju na Instagramu, ne enemu samemu članku. Brskajte po literaturi, kritično ocenjujte dokaze in si oblikujte lastno strokovno mnenje. Samo tako boste lahko samozavestno utemeljili svoje odločitve pri delu s pacienti.

Zaključek – peace & love tudi v stroki

Krioterapija ostaja kontroverzna, a prav ta kontroverznost je priložnost za rast stroke. Namesto da bi hlajenje nekritično slavili ali ga enako nekritično zavrgli, bi morali razvijati kritično presojo in iskati odgovore v kontekstu: kdo je pacient, kakšna je poškodba, v kateri fazi rehabilitacije smo in kakšne cilje zasledujemo.

Naj bo PEACE & LOVE ne le privlačen akronim, temveč tudi metafora za naš pristop: mirno soočanje različnih argumentov in ljubezen do znanja.

In če za konec dovolimo malo osebne note – ne glede na to, ali sodite v “krio tabor” ali med kritike, vsem skupaj želim veliko ☮️ peace & ❤️ love. Led lahko včasih res pomaga tkivu, še pogosteje pa nam lahko koristi, da ohladimo vroče debate in prostor napolnimo z bolj poglobljenim razumevanjem.