Rehabilitacija ACL in preprečevanje ponovnih poškodb: kaj nam razkrivajo možgani?
Ko govorimo o poškodbah sprednje križne vezi (ACL), se večina pogovora vrti okoli operacije, vaj za krepitev mišic in postopne vrnitve v šport. A nova spoznanja kažejo, da se pomembne spremembe dogajajo tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali – v možganih.
Kaj pravi znanost?
Izjemno zanimiva je študija Lepley in sod. (2020), ki je z uporabo funkcionalne magnetne resonance (fMRI) pokazala, da po rekonstrukciji ACL pride do približno 15 % zmanjšanja obsega (atrofije) vlaken kortikospinalnega trakta. Gre za področje možganov, ki ima ključno vlogo pri nadzoru gibanja in nevro-mišični funkciji kolena.
To odkritje je izjemno pomembno, saj odpira novo dimenzijo razumevanja rehabilitacije. Do zdaj smo vedeli, da so po poškodbi ACL propriocepcija, stabilnost in hitrost mišičnega odziva pogosto zmanjšane, a smo predvidevali, da jih lahko z dobro rehabilitacijo skoraj v celoti obnovimo. Študija pa razkriva, da se spremembe dogajajo na strukturni ravni v možganih, kar lahko predstavlja večjo oviro za popolno okrevanje, kot smo mislili.
Zakaj je to pomembno?
Eden od glavnih ciljev rehabilitacije je zmanjšati tveganje za ponovno poškodbo ACL. Kljub napredku v kirurgiji, biomehaniki in rehabilitacijskih protokolih pa številke ostajajo skrb vzbujajoče – 20 do 30 % športnikov doživi ponovno poškodbo.
Če so za neuspeh rehabilitacije vsaj delno odgovorne spremembe v kortikospinalnem traktu, to pomeni, da klasični postopki (vaje za moč, ravnotežje, stabilnost) morda niso dovolj. Potrebovali bomo nove pristope, ki bodo ciljali tudi na nevrološko komponento okrevanja – morda prek nevromodulacijskih tehnik, kognitivno-gibalnega treninga ali bolj naprednih metod spremljanja možganske plastičnosti.
Kam naprej?
Študija Lepley in sod. nam daje jasno sporočilo: rehabilitacija ACL ni le vprašanje mišic in vezi, ampak tudi možganov. Zato je prihodnost uspešnega zdravljenja verjetno v celostnem pristopu, ki bo združeval ortopedsko, fizioterapevtsko, nevrološko in športno-psihološko znanje.
Če želimo resnično zmanjšati tveganje ponovnih poškodb, se moramo vprašati: ali je čas, da rehabilitacijo ACL začnemo gledati skozi možgane?
